|
Letošnji Soča Outdoor Festival je bil zame že tretji po vrsti. Tako kot prejšnja leta, sem se tudi tokrat udeležila 15 kilometerskega adidas TERREX teka. In v čem se je razlikoval od prejšnjih let? Organizatorji so zabeležili rekordno število udeležencev, jaz pa sem v času pred tekmovanjem zabeležila nekaj več pretečenih kilometrov po ravnem in precej več ur preživetih v telovadnici. Sama pri sebi sem se namreč odločila, da spremenim oziroma izboljšam svoj način življenja, predvsem prehrano in svojo splošno psihofizično pripravljenost. Ampak o tem podrobneje kdaj drugič.
Tudi tokrat sva se z Acotom odpravila proti Tolminu že v petek po službi. Odpravila sva se kar dvakrat; pri postanku v Medvodah sem na (na srečo) ugotovila, da s seboj nimam osebne izkaznice, ki jo potrebujem za urejanje prenočišča, zato je bil potreben povratek nazaj do stanovanja v Ljubljani. Iz petka na soboto sva prenočila v prav posebnem Airbnb-ju Tiny House v Podljubinju, naselju zraven Tolmina, skozi katerega poteka tudi trasa teka. Čeprav je Tiny House po velikosti res majhna, ni prav nič majhna po dizajnu. Gre za kontejner, ki je predelan v edinstven bivalni prostor. Pohištvo v njem je ročno izdelano iz domačega lesa in funkcionalno razporejeno, skrbno izbrani dodatki pa poskrbijo še za tisto piko na i. Meni so v oči najbolj padli modro-zeleni krožniki in skodelice. Da je izkušnja z bivanjem popolna, pa poskrbi dejstvo, da sta lastnika Katrina in Laurence izjemno prijazna in ustrežljiva. Edina stvar, ki jo obžalujem je, da v njej nisva mogla ostati še kakšen dan dlje. Ker leži ob reki in je obdana z zelenjem, po vrhu pa premore še ogromno teraso, bi bila idealen kraj za malo daljši oddih. Več o hiški si lahko preberete na njeni spletni strani: www.tinyhouseslovenia.com, spodaj pa prilagam še nekaj svojih fotk.
Zjutraj sva bila pokonci že okoli pol sedme ure. Najprej je bil na vrsti zajtrk za energijo, ki mu je sledila še velika skodelica kave. Brez nje pač ne gre. Ker nisem hotela ponoviti lanskoletne napake, sem ob kavi spila še zadostno količino vode, da sem bila dovolj hidrirana. Standardna procedura ogrevanja je bila tokrat obogatena še z dodatnimi "medijskimi obveznostmi". Z Jakom, ki se je edini iz adidas TERREX ekipe poleg mene udeležil tekme, smo bili namreč z uradnim fotografom adidas TERREX Anžetom Čoklom (le kdo ne pozna Anžeta) dogovorjeni, da naredimo nekaj fotografij in posnetkov ob najinih motivacijskih tablah. Plod "manekenskega udejstvovanja" je (med drugim) tudi promocijski video, ki si ga lahko ogledate spodaj.
(Pre)hitro je nastopil čas, da se postavimo na štart in začnemo s tekom. Zaradi velikega števila udeležencev so se organizatorji letos odločili, da bo štart v treh skupinah, ki bodo štartale v razmaku petih minut, pri čemer naj bi se najhitrejši tekači postavili v prvo skupino in tako dalje. Sama sem sprva nameravala štartati v drugi skupini, vendar me je nestrpnost in pa želja, da bom čim hitreje na cilju, premamila, da sem se postavila kar v prvo skupino. Ali je bila to dobra ali slaba odločitev težko rečem, verjetno bi bila gneča na ožjih odsekih proge prav v vsaki skupini. Sicer pa sem se med tekom počutila dobro. Poznalo se je, da sem v prejšnjih mesecih pretekla nekaj več kilometrov po ravnem, pa tudi v klanec je kar šlo. Krizo sem doživela nekje okoli 11. kilometra. Postala sem neučakana in vedno pogosteje sem pogledovala na uro. Iz miselnih zablod me je prebudil in mi vlil dodatno energijo klic: "Dejmo Mici!" Če to slučajno bereš: iz srca hvala Anja! Ko so se slišali glasovi iz cilja, sem vedela, da sem blizu in da me čaka (še najmanjši problem) prečkanje Tolminke. Letos je bila nizka in mirna, tako da sem jo prečkala brez težav (in pomoči Acota) in tik pred ciljem prehitela še nekaj sotekmovalcev. Potihem sem upala, da bo ura na koncu pokazala čas pod 1:40:00. Tega osebnega cilja nisem dosegla, odveč je bilo "samo" 14 sekund. Najbolj pomemben pa ni bil čas, ampak dejstvo, da sem se med tekom fizično res dobro počutila in da sem začutila, da psihofizično zmorem še veliko več. Na koncu sem dosegla skupno 30. mesto izmed 270 tekmovalk in bila 6. v svoji kategoriji. Ker nisem nikakršna profesionalka, je to zame lepa popotnica za naprej. 
0 Comments
Leave a Reply. |
