|
Dobra stran vročih poletnih mesecev je vsekakor daljši dan, kar omogoča krajše pohode v hribe tudi po službi. Slednji so mi ljubi, ker na poti oziroma na vrhu zelo redko koga srečaš - tudi sicer popularni vrhovi med tednom bolj kot ne samevajo. Prvi pogoj za izvedbo popoldanske ture je stabilno vreme. Tudi v primeru, da je vremenska napoved dobra, so popoldanske nevihte prej pravilo kot izjema. Zato pred načrtovanim odhodom vedno spremljam radarsko sliko padavin Agencije Republike Slovenije za okolje in pa spletne kamere v okolici cilja. Oblaki so sicer super, bežanje pred nevihto pa ni ravno ultimativna sprostitev po službi. Pri popoldanskih poslužbenih turah se rada držim načela "fast and light", torej hitrejše gibanje z manj tovora na hrbtu. Kljub temu v nahrbtniku nikoli ne manjka vetrovka, rezervna majica, tekočina, energijske tablice, rokavice, trak, čelna svetilka in majhna polnilna baterija za telefon. V zadnjem mesecu sva skupaj z Acotom naredila kar nekaj zelo lepih tur: z Ambroža pod Krvavcem na Zvoh in nazaj, z istega izhodišča na Vrh Korena pa nato čez greben Ježa na Zvoh in nazaj na izhodišče, večkrat sva se odpravila z Matizovca na Kofce gora in na Veliki vrh (štruklji na Kofcah so lahko enkratna večerja), enkrat pa sva si privoščila še malo daljšo vožnjo na Pokljuko in skočila na Viševnik. Nekaj utrinkov z omenjenih popoldanskih tur...  Pogled s Kofce gora proti Velikem vrhu.  Čez greben Ježa proti Zvohu, pogled nazaj proti Vrhu Korena.  Sonce zahaja za Triglavom.  Viševnik in Mali Draški vrh.  Sestop s Viševnika.  Planina Dolga njiva s Kalškim grebenom v ozadju.  Proti Velikemu vrhu.  Lov zadnjih sončnih žarkov.  Pot pod noge!  Utrinek s Kofc.  Greben Košute.  Lahko noč.
0 Comments
Leave a Reply. |