Oktober je zame prav poseben mesec. Po eni strani tako topel in vesel ter po drugi tako žalosten in hladen. Narava zažari v vsej svoji veličini, hladni zeleni odtenki listja se v toplem jesenskem soncu obarvajo v zlato paleto tonov, zdi se, da je svet poln življenja. V človeka se naseli prepričanje, da je vse naravnost popolno. Nato pa se pojavi sivina, pride dež, listje izgubi svoj sijaj in odpade. Narava se odpravi k počitku. Čeprav spomladi znova zaživi, nas kljub temu opomni, kako je življenje minljivo. Oktober je zame prav poseben mesec tudi zato, ker je pred leti v oktobru umrl moj oče. Zato se vsako leto trudim, da zlate barve narave premagajo sive spomine. Letošnji oktober nam je ponudil vse mogoče: od poletnih temperatur, nalivov dežja do mraza in snega v višavah. Naj o letošnjem oktobru govorijo samo fotografije. Spodnje fotografije so delo Katarine Veselič (njeno delo si lahko ogledate na spletni strani www.katarinaveselic.com ali na njenem IG profilu @katarinaveselic). Razen nekaj posnetkov s telefona, lastnih fotk nimam, kar je posledica manjšega incidenta z objektivom. :)
1 Comment
|
Categories |