ADIDAS X WANDERLUST // GARMISCH-PARTENKIRCHEN

V prvem planu je bila sicer objava z Islandije, a ker je vtisov in fotografij preprosto preveč, sem se odločila, da preden se posvetim obsežnemu pisanju popotovanja po Islandiji, napišem nekaj besed o preteklem vikendu, ki sem ga pod okrijem znamke adidas preživela na Wanderlust festivalu v Garmisch-Partenkirchnu. Gre za tridnevni festival joge, meditacije, teka in hoje, ki se je v Garmisch-Partenkirchnu prvič odvijal na evropskih tleh.

Na festival smo se, skupaj z Manco, Katarino, Gajo in Tamaro, odpravile v petek zjutraj. Kljub temu, da razdalja med Ljubljano in Garmisch-Partenkirchnom ni prehuda (slabih 450 kilometrov), smo zaradi zastojev na cesti do tja potrebovali skoraj 7 ur, kar pa ni pokvarilo našega dobrega razpoloženja. V hotelu nas je pričakala Elena iz adidas global ekipe in nam podala nekaj osnovnih informacij o dogajanju v naslednjih dneh. Vsaka od nas je dobila svojo sobo, v kateri nas je čakal "goodie bag" z novimi adidas TERREX Free Hiker čevlji in My Shelter (hudo dobro rumeno) jakno ter oblačili za jogo. Dodatno je za nas poskrbel še adidas Slovenija in nas "pocrkljal" z ekstra adidas oblačili in obutvijo (hvala Gorazd)!

Po obveznem pomerjanju novih oblačil in tuširanju smo se s puncami odpravile na hitro kosilo, po kosilu pa praktično takoj še na uradni briefing dogodka in večerjo. Tam smo presenečneno ugotovile, da smo, poleg Elene in Ivane, ki je prav tako del adidas global ekipe in prihaja s Hrvaške, praktično edine ne-nemško govoreče udeleženke dogodka. Na večerji sta se nam pridružila še dva fotografa, ki sta nas nato spremljala še ves čas dogodka. Po večerji smo se odpravile na uradno otvoritev festivala in na koncert (očitno zelo priljubljene) nemške pevke Joy Denalane. Posledice dolge vožnje so vedno bolj prihajale na plano in okoli 22. ure sem še komaj imela odprte oči. Po prihodu v hotelsko sobo sem samo še zvalila v posteljo in do jutra spala kot ubita (pravi mali čudež v GaPa, haha).

---

---

---

---

---

V soboto dopoldne nas je čakalo SUP-anje in joga na SUP-u na bližnjem Eibsee-ju. Že zjutraj sem se sprijaznila z dejstvom, da bom s SUP-a padla v vodo v najbolj neprimernem trenutku. Sem pač, kako bi se izrazila, malo "socialno nerodna in zmedena" in pred nepoznanimi ljudmi hitro naredim kakšno "neumnost". Na poti proti jezeru sem se pri nemških udeleženkah hitro pozanimala, koliko stopinj ima voda in dobila odgovor, da je voda zelo mrzla. "OK, če je temperatura nekako v rangu Soče, bom že preživela" mi je švigalo po mislih. Pri jezeru smo se preoblekli in dobili SUP-e, prva skupina se je odpravila na jogo na SUP-u, preostanek pa je odšel s SUP-om raziskovat kotičke jezera. Ko sem stopila v vodo mi je nemudoma odleglo, saj je bila voda (glede na temperaturo vode, v kateri se običajno kopam) topla. Tudi na SUP sem se uspešno skobacala in čez nekaj minut sem že suvereno mahala z veslom naokoli. Vreme je bilo prečudovito in SUP-anje je bilo res v užitek. Po uri na vodi je bila tudi naša skupina končno na vrsti za jogo na SUP-u. S puncami pred nami smo zamenjale SUP-e, jih povezale z vrvico in se "postrojile" v krog. Naša joga učiteljica Angelique nam je pričarala res sproščujočo uro joge, ki je kar prehitro minila. Počasi se je bilo potrebno vrniti na obalo, kjer nas je čakalo kosilo. Za kosilo smo si privoščile nekaj več časa in ga zaključile s kavo, nato pa smo se z vlakom odpravile nazaj v Garmisch-Partenkirchen na glavno prizorišče festivala, kjer smo obiskale različne stojnice, si na Rituals stojnici privoščile masažo glave in rok ter se pred večerjo udeležile še ene delavnice joge. Priznam, da sem od vsega zen-a tega dne, proti koncu ure že kar napol zadremala, haha. Večerja nas je čakala v odlični restavraciji 4Eck, kjer nas je osebje pričakalo z "welcome drink-om", presenečenje pa nam je pripravilo tudi podjetje Rituals, saj je vsako od punc čakala vrečka z njihovimi izdelki. O hrani ni vredno zgubljati besed, napisala bom samo to, da je bila še boljša, kot izgleda na slikah. 

---

---

---

---

---

---

---

---

---

V nedeljo je bil naš zadnji dan druženja. Po obilnem zajtrku v hotelu smo se odpravile na kratek pohod nad mesto, kjer nam je bivša nemška free style smučarka Caja Schoepf pripravila polurni motivacijski govor na temo "empowerment-a" (slovenski izraz za empowerment je opolnomočenje, po domače rečeno krepitev moči) in z nami delila svoje izkušnje s svoje profesionalne športne poti. Sporočilo njenega govora je bilo, da si je v življenju potrebno postavljati cilje, vztrajati in da je potrebno včasih pogledati širšo sliko in se ob slabih dnevih vprašati, ali je res tako hudo, kot se morda v tistem trenutku dozdeva. Nato je bilo pred nami še sklepno dejanje našega druženja pred povratkom v Slovenijo: zadnje kosilo v bližnji koči (in za sladico dvojna porcija šmorna, haha). 

​Do naslednjič! 

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---